Konsolidacija cen delnic je neizbežna

V prejšnjem blogu sem zapisal, da kupujem sklad ameriških dolgoročnih obveznic. Kot enega izmed razlogov za ta nakup sem navedel, da dolgoročne obveznice delujejo kot zaščita v primeru recesije. 

Zakaj sploh mislim, da bo prišlo do konsolidacije cen delnic na trgu? O tem podrobneje v nadaljevanju. 

Kaj je P/E razmerje (Price-to-Earnings Ratio)? 

Začnimo z osnovami, kaj je P/E razmerje? P/E razmerje meri razmerje med trenutno ceno delnice in njenim dobičkom na delnico (EPS - Earnings Per Share). 

P/E razmerje nam pove, koliko so vlagatelji pripravljeni plačati za vsak evro dobička, ki ga ustvari podjetje. 

Visoko P/E razmerje običajno pomeni, da vlagatelji pričakujejo visoko prihodnjo rast podjetja, a tudi, da je delnica lahko precenjena. 

Nizko P/E razmerje običajno kaže na podcenjenost podjetja ali na to, da podjetje doživlja težave.

Primer: 

Če je cena delnice 100 €, dobiček na delnico pa 5 €, potem je P/E (100/5) razmerje 20. To pomeni, da so vlagatelji pripravljeni plačati 20 € za vsak 1 € dobička. 

Kaj je Shiller P/E razmerje (Cyclically Adjusted Price-to-Earnings Ratio – CAPE)? 

Shiller P/E je izboljšana različica klasičnega P/E razmerja, ki jo je razvil Robert Shiller, Nobelov nagrajenec. 

Prilagoditev na inflacijo: Namesto trenutnega dobička uporablja povprečni dobiček zadnjih 10 let, prilagojen na inflacijo. 

Stabilnost: CAPE upošteva gospodarske cikle, kar omogoča bolj dolgoročen pogled na vrednotenje delnic. 

Klasični P/E razmerje se lahko močno spremeni zaradi kratkoročnih nihanj v dobičku. 

Shiller P/E izniči te kratkoročne spremembe in omogoča boljši vpogled v dolgoročne trende. 

Povprečni Shiller P/E ratio za ameriški trg je približno 16–17, danes pa stoji na okoli 40.

Kaj je S&P 500? 

S&P 500 je indeks, ki meri uspešnost 500 največjih javno kotiranih podjetij v ZDA. Njegova vrednost temelji na tržni kapitalizaciji podjetij, kar pomeni, da imajo večja podjetja, kot so Apple, Microsoft in Amazon, večji vpliv na gibanje indeksa, saj predstavljalo večji delež sklada. 

S&P 500 od leta 2010: Dobički x2, cena x4 

Od leta 2008 je indeks S&P 500 prinesel vlagateljem več kot 400 % donos, medtem ko so se dobički podjetij povečali le za približno 200 %. To pomeni, da rast cen delnic ni temeljila le na rasti dobičkov, ampak predvsem na povečanju vrednotenja oz. višjega razmerja PE. 

V letu 2008 so vlagatelji za vsak dolar dobička podjetij plačali približno 18 dolarjev. Danes za vsak dolar dobička plačajo več kot 30 dolarjev.

S&P 500 od leta 2021: Dobički stagnirajo, cena +25 % 

Še bolj zaskrbljujoče je, da je cena indeksa od decembra 2021 zrasla za 25 %, medtem ko so dobički podjetij stagnirali.

Če uporabimo koeficient iz leta 2008 (P/E = 18), bi bila trenutna vrednost indeksa nekje med 3.200 in 3.600 točkami – to je skoraj 50 % nižje od trenutne vrednosti. 

Shiller P/E razmerje 

Kot že omenjeno, so ameriške delnice trenutno zelo drage. Shiller P/E razmerje trenutno znaša 38, kar pomeni, da so vlagatelji pripravljeni plačati kar 38 dolarjev za vsak dolar dobička. 

Zgodovinski kontekst: 

• Razmerje je bilo višje le leta 2000, v času Dot-com balona. 

• Za primerjavo, pred velikim borznim zlomom leta 1929 je Shiller P/E znašal 31, kar je bilo precej nižje od današnjih vrednosti. 

Ali lahko delnice rastejo v neskončnost? 

Delnice ne morejo rasti v neskončnost, če rasti cen ne spremlja tudi rast dobičkov. Ne trdim, da bo nujno prišlo do velikega padca cen vrednostnih papirjev, vendar je verjetnost tako imenovanega "izgubljenega desetletja" zelo visoka.

Če delnice ne bodo padle ali pa dobički ne bodo hitro narasli, bodo cene stagnirale. To stagnacijo smo že videli v preteklih obdobjih skozi zgodovino.

1. S&P 500 (1929–1959): 

 Po veliki depresiji leta 1929 je trajalo skoraj 20 let, da se je indeks povrnil na predkrizno raven.

2. S&P 500 (1968–1994): 

 Med leti 1968 in 1994 je S&P 500 v 26 letih dosegel povprečni realni donos 0 %.

3. S&P 500 (2000–2013): 

 Med letoma 2000 in 2013 je indeks potreboval 13 let, da si je opomogel po Dot-com balonu

Skupna značilnost v vseh teh obdobjih je bila ta, da je bilo Shiller P/E razmerje zelo visoko.

Kaj lahko storimo? 

Kot sem zapisal, sem kupil sklad dolgoročnih obveznic kot zaščito v primeru recesije. Prednost sklada je, da v času recesije pridobi vrednost, saj centralna banka znižuje obrestne mere, kar posledično vodi v povišanje cen dolgoročnih obveznic. V ta sklad vlagam zgolj denar, ki ga hranim za primer recesije, saj bi ga sicer imel na banki. Tukaj pa mi prinaša 4,5-odstotno obrestno mero in rast vrednosti ob nižanju obrestnih mer.

Kljub temu, da je S&P 500 indeks trenutno ekstremno drag, to še ne pomeni, da ni priložnosti v posameznih delnicah. Sam zato raje kupujem delnice, ki mi zagotavljajo zadovoljiv donos.

Zaključek 

Vse velike recesije so imele nekaj skupnega in sicer je bilo razmerje med vrednostjo podjetja in njegovimi dobički zelo visoko. Tako smo tudi danes dosegli eno od najvišjih razmerij med vrednostjo in dobički v zgodovini.

Iz tega razloga mislim, da bo prišlo do neke konsolidacije cen, ki bo povzročila, da se to razmerje vrne na zgodovinsko povprečje.

Zato raje, kot da vlagam v sklade, investiram v posamezna podjetja, katera mislim, da so dobra in se trenutno prodajajo po pošteni ali znižani ceni.